Verski objekti

Cerkve in kapele

Župnijska cerkev sv. Trojice je župnijska cerkev od leta 1853. Gradnja te cerkve se je začela l. 1767 in je prvič posvečena l. 1777. Cerkev je bila dvakrat razširjena, drugič sta ji bili dodani dve ladji in kupola. Osrednji oltar je eden najlepših baročnih oltarjev v Kvarnerskem primorju, ki ga je izdelal Paulus Riedl, kipar, rezbarski umetnik in pavlinski menih. Ob posvetitvi cerkve in oltarja so ob ostalih relikvijah bile na oltar postavljene tudi relikvije blaženega Marka Križevčanova, pripadnika Jezusove družbe. Ob severni steni cerkve je skulptura, delo tirolskih rezbarjev iz 16. stol., ki ponazarja Mater božjo s sv. Ano in Jezusom.
Cerkev sv. Roka, na katero je vezana legenda, ki pravi, da se je nekemu puntarskemu prebivalcu po imenu Jakob Ragužin, v času epidemije kolere v Punatu prikazoval sv. Rok. Rekel naj bi mu, da se bo razsajanje kolere v Punatu nehalo, če njemu v čast zgradijo cerkev. Jakob je za cerkev dal teren, prebivalci Punata pa denar. Cerkev je bila zgrajena na novem trgu l. 1855. Na pročelju cerkve je postavljena spominska plošča, na kateri v latinščini piše, da je cerkev zgrajena v čast sv. Roku in sv. Sebastjanu. Oltar v cerkvi je okrašen s stebri in kipi Matere božje, sv. Roka in sv. Sebastjana, z reliefom, ki prikazuje Svetega Duha z angeli in vse to je bilo delo domačega umetnika Valentina Petrovčića.
Cerkev sv. Nikolaja na Buki je bila izgrajena l. 1911. Sv. Nikolaj je zaščitnik pomorščakov in tako so tudi domači pomorščaki želeli izgraditi cerkev škofa sv. Nikolaja.
Cerkev sv. Andreja je stala ob morju v neposredni bližini današnjega hotela Park. Točna letnica njene izgradnje ni znana, a se predvideva, da je l. 1565 že obstajala. V zgodnjekrščanskem obdobju naj bi bila kurantna cerkev (župnija) oz. kapela, kar nakazuje na to, da je bila najstarejša in najbolj ugledna cerkev. O tem pričata tedaj izklesani glavi na stolpih iz grškega marmorja, ki sta ostali iz te cerkve, danes pa sta razstavljeni v arheološki zbirki frančiškanskega samostana na Košljunu. S postopnim širjenjem naselja Punat in porastom števila prebivalstva, je cerkev sv. Andrej postala župnijska cerkev. Okrog nje je bilo prvo pokopališče v Punatu.
Kapela sv. Jurija izhaja iz zgodnjekrščanskega oz. predromarskega obdobja. Nahaja se ob obali na območju Male Krase. Od cerkve so danes vidni le njeni ostanki - štirje visoki zidovi in apsida. Okrog nje so najdeni grobovi, ostanki glinenih posod iz rimskih časov in fragmenti značilnega hrvaškega pletarja.
Cerkev sv. Donata je dragocen primerek staro hrvaške arhitekture, ki je bil v 9. stol. sezidan v bizantinskem slogu. Cerkev je grajena v obliki trikore s kupolo oz. po križnem tlorisu in je obložena s klesanim kamnom v obliki majhnih kvadratov. V funkciji je bila do 16. stol., pred I. svetovno vojno pa je bila obnovljena zahvaljujoč avstrijskemu konservatorju Gnirsu iz Pulja. Žal je bila ob koncu II. svetovne vojne zelo poškodovana zaradi eksplozije razstreliva, ki se je hranilo v neposredni bližini cerkve. Poškodovana je bila tudi kupola, ki jo je l. 1948 rekonstruiral arhitekt Freudeureich, vendar ne popolnoma, zato tej cerkvici šele sledijo nadaljnja raziskovanja, rekonstrukcije in povrnitve njenih izvirnih značilnosti.
Kapela sv. Petra se nahaja v Kanajtu na nekdanjem škofovskem imetju. Prvikrat se omenja l. 1419. Krški škofje so šele naknadno izgradili tudi samo poslopje Kanajt, v katero prihajajo tudi tretjerednice, sestre frančiškanske cerkve iz Maribora. V kapeli sv. Petra so se opravljala tudi bogoslužja in cerkvene naloge. Danes so žal vidni le ostanki kapele za poslopjem Kanajt, ki je danes v lasti "Marine Punat" in je preurejeno v hotel visoke kategorije. Dandanes se ob cerkvenem prazniku sv. Petra tradicionalno zberejo farani Punta pri sveti maši.
Kapela sv. Andreja stoji v samostanu Sester božanskega Kristusovega srca. Redovnice so prišle v Punat l. 1960, leto kasneje pa so od nekega dobrotnika dobile v dar hišo, ki je postala njihov samostan. Nune so v začetku skrbele za starejše in nemočne ženske, od 1964 pa tudi za otroke. Sedanja kapela in samostan sv. Andreja sta bila blagoslovljena 14. februarja l. 1975.

Razen naštetih verskih objektov, v Punatu in okolici obstaja še veliko ostankov le-teh, ki pričajo o izjemno bogati krščanski zgodovini narodov, ki so naseljevali območje Punata. Težko življenje na krškem podnebju je pogojevalo rojevanju vere in krščanstva, ki jim je nudilo upanje za boljšim življenjem in hkrati hvaležnost za že ustvarjene dobrine.

Samostani na območju mesta Punat

Frančiškanski samostan „Košljun“, tel.: 00385 (0)51 854-017;
Samostan sester Karmeličank BSI (Božanskog srca Isusova –"Božanskega Kristusovega srca") Punat, tel.: 00385 (0)51 854-010;
Župnijski urad Punat, tel.: 00385 (0)51 854-148;