Kulturna dediščina

Cerkvica sv. Donata iz 9. stol. na območju Donata, pred križiščem za Punat.
Najdišča cerkvice Sv. Petra iz 6. stol. na območju Kanajta, zgolj 30 m nad istoimenskim hotelom.
Rekonstruirana cerkvica Sv. Jurija iz 13 stol. na območju Male Krase, ob sprehajalni poti od Punta proti naturističnemu kampu Konobe.
Delno obnovljena cerkvica sv. Jeronima na območju nad uvalo Zala v Stari Baški.
Izkopanine vojnega kompleksa na območju Mir nad uvalo Surbova v Stari Baški.
Križna pot iznad Punta, na območju Tri križi pri Kalabrinju, v sklopu sprehajalnih poti.

Frančiškanski samostan Košljun

Le 750 metrov od Punta se nahaja majhen otok Košljun. Znamenitost tega otoka je frančiškanski samostan, v katerem so menihi stoletja zbirali in ohranjali mnoge dragocenosti. Na otoku je muzej z etnografsko zbirko, ki hrani številno orodje in predmete krških ribičev in kmetov, pa tudi narodne noše z različnih delov celotnega Krka. Samostan poseduje tudi bogato živalsko zbirko, ki jo sestavlja obširna zbirka školjk in edinstvenih primerkov živali, kot je npr. jagnje z enim očesom. V samostanu je prav tako bogata knjižnica, z okrog 30.000 knjigami. Med njimi je tudi Ptolemejev atlas, ki je bil l. 1511 tiskan v Benetkah in je eden od le treh ohranjenih. Samostan je spomenik neprecenljive vrednosti. Na otoku stojita tudi dve cerkvi – cerkev Marijinega oznanjenja in cerkev Sv. Bernardina.

Obhod in ogled otoka traja približno dve uri in na njem ni moč najti gostinskih objektov.

Zgodovina Košljuna

Zgodovina Košljuna po pričanju arheoloških najdb, seže v obdobje pred Kristusom. Zgodovinski pomen otoka dobi svojo težo z ustanovitvijo benediktinskega samostana v 11. stol. Svetišče sv. Marije Košljunske v »Mostiru«, je postalo vir svežine v verskem, kulturnem in narodnostnem pogledu življenja prebivalcev otoka Krka in njegove okolice.

Nov polet verskega, kulturnega in narodnega delovanja na Košljunu je povzročil prihod frančiškanov. Ti so v 15. stoletju prevzeli razpadajoč benediktinski »Mostir« in izgradili samostan po smernicah frančiškanskega reformatorja sv. Bernardina Sienskega. Njegova zamisel je bila obnova cerkve in Evrope v duhu Frančiška Asiškega. Od njegovih privržencev je zahteval, da se iz mestnih središč umaknejo na obrobje. Menil je, da bodo tam bolj uspešno gradili na svoji duhovnosti in da bodo s pridigami prenašali ljudem primere iz izkušenj o vrednotah, ki so jih pridobili in izgradili v tišini samostana. Košljun, ki je na obrobju mesta Krk, je bil kot nalašč ustvarjen za takšno zamisel.
Spomnimo se, da je "frančiškanski Košljun" nastal v času razpada Carigrada. Turki so vdirali v tukajšnje kraje (Liko, Krbavo). Benetke so si prisvojile severne jadranske otoke. (Zadnja, 1282. stran Svetega pisma je bila natisnjena l. 1455).
Krku so od 11. stoletja vladali domači knezi. Svojo oblast jim je uspelo uspešno razširiti na del Istre, preko Gorskega Kotarja, do Bosiljeva in potlej proti Liki in Krbavi. Kasneje so tako imenovani Frankopani (Frankapani) omogočili prihod frančiškanov na Košljun. Frančiškani so mesto Krk naselili že v 13. stoletju.

Ivan VII. in njegov brat Martin Frankopan sta od papeža Nikolaja V. dobila dovoljenje (overjeno povelje hrani arhiv samostana), da frančiškani prevzamejo skrhan »Mostir« Košljun l. 1447. Ob finančni pomoči Ivana Frankopana, ki je doniral 1000 zlatnikov, se je začela obnova. Za tem pa je njegova hči Katarina, poročena v Benetkah, v svoji oporoki zapustila drugih 1000 zlatnikov. To, za takratne čase veliko vsoto, je darovala ob pogoju, da jo zakopljejo na Košljunu, »v zemlji svojih očetov«. Pri vhodu današnje cerkve stoji njen grob z izvirno nagrobno ploščo. Leta 1480 so z diplomatskimi zvijačami in goljufijo Benetke prevzele oblast nad Krkom, zaradi česar so nastali zapleti pri uresničitvi Katarinine oporoke. Umrla je l. 1520, na Košljun pa je bila prenesena šele devet let kasneje, leta 1529.
Najnovejša izkopavanja l. 1991 so odkrila temelje nekdanje triladijske cerkve pod pločnikom današnje cerke sv. Marije. Njen današnji južni zid je deloma tudi zid bivše benediktinske cerkve. Na njem si je še zmeraj moč ogledati vrata bivšega samostana. Strešne grede današnje cerkve so okrašene z originalnimi risbami in grbi frančiškanskih družin. Cerkev je bila na začetku 18. stol. pobaročena. Prvo stoljetje današnje cerkve obeležuje poliptih Girolama, da Santa Croce (1535). Čez čas so zaslužne donatorje, kot sta bila Katarina in Ivan Frankopan, upodabljali v likih sv. Katarine in Janeza Krstnika. Med njimi je bil tudi zaščitnik mesta Krk, sv. Kvirin, ki je bil prvi škof v Sisku.

17. stoletje je zaznamovano s slikarskim delom F. Ughetta »Božje kraljestvo«, ki je nenavadno velike dimenzije za tehniko olje na platnu (1653).
Na levi strani cerkve se nahajajo oltarne pale bočnih oltarjev, ki so bile delo Petra Alkantarskega (F. Jurić) in Karla Boromejskega (B. Gianelli) iz 18. stoletja, ki prikazujejo, da so Košljun spremljala duhovna in znanstvena gibanja evropskega Zahoda. Pečat 19. stoletja je slika podobe sv. Diega, ki jo je naslikal frančiškan Josip Rossi. Naše 20. stol. obeležuje prekrasna slika »Križev pot« iz leta 1960, ki je delo Iva Dulčića.

Košljun je z umetniškim čopičem opisan v slikah, ki si sledijo po časovnem zaporedju zadnjih petih stoletij, saj kot nekakšen televizijski sprejemnik slikovito prikazujejo duhovni in kulturni pomen otoka. Prepoznaval je duhovna in kulturna gibanja evropskega Zahoda in jih usmeril na področja svojega delovanja. Če je ta vpliv imel negativni pridih, so se mu uprli. V prejšnjem stoletju, po zedinjenju Italije, se je razširil liberalizem in začne se obujati totalitarizem. Hrvatom in Slovencem, ki so bili večinski narod, je bilo na območju Istre in kvarnerskih otokov dovoljeno srednješolsko izobraževanje v maternem jeziku. Istra si je 25 let prizadevala za pridobitev dovoljenja za ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu. Košljun je na Dunaju dobil privatno dovoljenje in je l. 1894 ustanovil hrvaško gimnazijo, ki je bila prva na območju Istre in kvarnerskih otokov. Ostanki te šole in drugi šolski pripomočki se sedaj nahajajo v preddverju samostana z začetka 17. stol. ali v etnografskem muzeju. Iz preddverja samostana je vhod v cerkev sv. Bernardina, ki je grajena v sklopu frančiškanskega stolpa in obnovljena za verski muzej. Od številnih eksponatov velja omeniti biblijsko besedilo iz 11. stol. (v hebrejščini rola-pergamena). Tam se hranijo tudi originali ali ponatisi najstarejših knjig in rokopisov v glagolici. V knjižnici samostana, ki hrani več kot 30.000 del, sta tudi dva od dvajsetih primerkov inkunabul in dva pergamenta iz bogate samostanske glasbene knjižnice (Neum iz 11. stoletja).

V njem se najde tudi leseni triptih sv. Bernardina iz 15. stoletja, zbirka verskih predmetov iz »zlatega obdobja« krških cerkvenih bratovščin, karakteristično košljunsko razpelo (krščanski križ) iz 16. stol. in redek primerek razpela iz prehodnega obdobja upodabljanja Kristusa na križu iz 12. stoletja. Jezus Kristus se je sprva upodabljal kot zmagovalec nad smrtjo – vzravnan na križu s kraljevsko krono. Od 3. stoletja naprej pa prevladujejo upodobitve njegove neizmerne ljubezni do človeka. Prav iz te ljubezni naj bi žrtvoval svoje življenje, ko je bil pribit na križ, ob čemer prikazujejo njegovo trpljenje in bolečine križanja. Razstavljeno razpelo iz 12. stoletja ponazarja značilnosti tega prehodnega obdobja.

Košljunski etnografski muzej omogoča pogled v življenje otoka Krka iz nedavne preteklosti – makete ladij, lesene kuhinjske posode, orodja za delo na polju, pribor za proizvodnjo sira, glasbene instrumente – sopele (roženice ali sopile so tradicionalno istrsko glasbilo, podobno oboi), pribor za volneno in predilsko industrijo, narodne noše, keramika ... Tudi numizmatična zbirka ter Ptolemejev (1511) in Strabonov (1573) atlas.

Sredi bujnega gozda (osamelec Quercus ilex) se nahajajo: kapela Rojstva iz l. 1651, Sv. Križa (»Jerusolim«) iz l. 1579 in kapela Smrti sv. Frančiška iz l. 1654. Okrašene so z umetniško roko akademskega slikarja Bruna Bulića, zaljubljenega v Košljun. Silhueta sv. Frančiška je prav tako njegovo delo. Umiril in udomačil je tudi Gubijskega volka.

Benediktinci so Košljun obeležili z geslom: MOLI IN DELAJ. Na vhodnih vratih pa vas danes pričaka in ob odhodu pospremi frančiškanski pozdrav MIR IN DOBRO, zapisan v glagolici, se razume.